Pozdrav in čestitke iz Nizozemske

Minila sta približno že dva meseca odkar sem se odpravil na Nizozemsko, da bi za pol leta postal Wilkov uchideshi (učenec, ki živi in intenzivno trenira v doju). V tem času se je marsikaj zgodilo, tako da sem se odločil, da se vam oglasim in malo opišem kakšno je sploh to življenje.

V ospredju so seveda treningi, ki jih tedensko opravim okoli 20, k temu pa je potrebno prišteti še razne seminarje in podobne dogodke. Poleg Wilka nekatere treninge vodijo še njegovi najizkušenejši učenci, s katerimi pa lahko treniram kadar treninge vodi Wilko. Tako imam zelo veliko priložnosti za kvalitetne povratne informacije.

Tekom časa sem predvsem pridobil na aiki-kondiciji, prav tako pa sem dobil bolj fizično čvrsto in stabilno telo, za kar gre velika zasluga predvsem Wilku, ki me ne pozabi redno "tepst". Zanimiva stvar, ki sem jo opazil je tudi, da bolj ko jaz "tepem" druge bolj veseli so in raje trenirajo z mano. Tudi moja tehnika počasi napreduje ampak jasno je, da je to dolgotrajnejši proces.

Ob taki količini treningov je največ mojega prostega časa namenjeno prehrani, počitku in regeneraciji. Kljub temu pa sem prehodil in prekolesaril že precejšenj del Amsterdama, ki je zelo zanimivo mesto in se za vsakega kaj najde. Včasih gremo z ostalimi aikidokami po treningu tudi na kako pijačo in se pogovarjamo o aikidu in življenju nasploh. V glavnem dogajanja je dovolj, da lahko rečem da mi ni dolgčas.

Seveda tudi redno spremljam spletno stran našega kluba in zveze, tako da sem na tekočem, kaj se dogaja pri vas. Pogrešam pa malo več prispevkov na našem blogu, ki jih bo v bodoče upam da spet več.

Seveda pa nisem pozabil niti, da naš dragi klub Dokiai v teh dneh praznuje 4. obletnico svojega obstoja. Ob tem bi rad izkoristil priložnost in iskreno čestital Sašotu in ostalim, ki s(m)o kakorkoli prispevali, k njegovem razvoju!!!! Na še mnogo uspešnih let!

Seveda ste vsi vljudno vabljeni, da se pridružite čestitki, hvaležen pa bi bil tudi za vsakršno vzpodbudno besedo kakega izmed vas.

Pridno trenirajte in se že veselim, da se srečamo vsaj z nekaterimi izmed vas na zimski šoli tukaj v Amsterdamu z ostalimi pa po moji vrnitvi v Slovenijo.

Adijo oz. dui kot pravimo tukaj
Matjaž