Aikido Bridge 2011


Spoštovani,

3 člani Dokiai doja smo se udeležili Aikido Bridge seminarja. Aikido bridge je koncept, ki ga je zasnoval Hiroshi Ikeda shihan in se tradicionalno odvija preko luže, lani pa je koncept v sodelovanju z g. Ikedo prevzel tudi Wilko Vriesman. Tako smo se drugič zapored v Amsterdamu srečale aikidoke iz Evrope, Bližnjega vzhoda in Amerike.

Trije dnevi so bili zapolnjeni z učenjem 6 inštrukturjev, kar je glavna nit koncepta. Srečanje najboljših inštruktorjev, ki se skozi zaporedno učenje navezujejo drug na drugega in tako zbližujejo različne metodike učenja in izvajanja aikida.



Hiroši Ikeda shihan

G. Ikeda pokaže zelo jasno in učinkovito, kako lahko aikido deluje in zakaj sploh borilne veščine. Uporablja malo besed, vrti se okoli preprostih vaj, s katerimi poskuša pokazati, kaj je predispozicija aikido aplikacij. Preprosto povedano, kako partnerju vzeti ravnotežje ali vsaj vzpostaviti necelovitost telesa. Če je ta korak uspešen, postane aikido preprost. Kako težko je to narediti že v preprostih vajah pa smo spoznavali vse tri dni. Da frustracija ni prehuda, Ikeda shihan vseskupaj začini z dobro mero humorja.

Za vse, ki ne boste razumeli ničesar: http://www.youtube.com/watch?v=ZVD-X8pxyd0

Christian Tissier shihan

G. Tissier je na primerih parih različnih napadov skupaj z nami študiral mehaniko gibanja in odnosa tori-uke. Podrobna razlaga je bila za nas zelo dobrodošla. Dostojanstvo partnerja, enakost ukeja in torija v pozicijah, vztrajanje pri napadu, jemanje ukemija šele, ko to zahteva ohranjanje lastne integritete, vse to so bili poudarki pri izvajanju ushiro waza tehnik, napadov kata dori menuchi, yokomen uchi, itd. Tissier shihan je neizčrpen vir informacij, razlago pa je popestril s popravljanjem visoko rangiranih ukejev.

Wilko Vriesman sensei

G. Vriesman, naš tehnični direktor, je poskušal vsemu temu dodati koristne napotke, ki pomagajo vsakemu, da ustvari pogoje, ki omogočajo pravilno in učinkovito izvajanje aikido tehnik. Odprta ramena, princip dihanja, predstava padca centra v telesu na najnižjo točko. Vse to so obvezni liki za aikidoke, ki hočejo uspešno razumeti in izvajati aikido, kot ga prikažeta zgoraj omenjena učitelja. Tako je Wilko sensei zopet tvoril most med dvema na videz zelo različnima smerema aikida. Sam pa je lep primer, kako se lahko aikido v posamezniku razvije v nek unikat, ki ne samo kopira gibanje, ampak skozi temeljno razumevanje principov gradi prepoznaven slog.

Z lepim vremenom (za Amsterdam) smo tako zopet doživeli odlično aikido izkušnjo, obiskali Albert Hein, plačali 2,60 evra za eno vožnjo z busom, pili odlično pivo, slabo spali, tekli za hrano, se igrali tatamišerpe, hodili v vrstah po letališču, itd.

Odlično.