Seminar Bruna Gonzalesa v Budimpešti


Pomladanskega seminarja smo se tudi tokrat udeležili aikidoke iz Slovenije. Mojstra in njegovo zahtevnost že poznamo, ta pa je bila tokrat prestavljena še za stopnjo više. Morda tudi zato, ker je zmerno število udeležencev dovoljevalo učitelju, da je lahko vsakemu posebej namenil dovolj časa in tako skrbel, da nihče ni ubiral bljižnjic.

Principov, ki smo jih najprej osvajali z bokkenom, smo se držali, jih utrjevali in raziskovali pri prostoročnih tehnikah. V množici napadov, prijemov in vstopov se je bilo treba sprostiti in delati na osi, uke pa se je medtem spet preko popolne sproščenosti vadil v ˝čuječnosti˝, oziroma se poskušal osvoboditi vgrajenih refleksov, ki navadno preprečujejo ustrezen odziv v nenadno dani situaciji.

Seveda so ključni faktor vsakega seminarja udeleženci, ki največ prinesejo k naboju in klimi v prostoru; Budimpešta je v tem pogledu že dolgo preverjen bazen. Seveda temu vsakič doprinese tudi slovenska ekipa.