10 let zimske aikido šole v Planici

Pretekli konec tedna je bil za Aikikai zvezo Slovenije posebej pomenljiv iz več razlogov: prvi je gotovo 10. obletnica zimske šole v Planici.


Z namenom združiti vse praktikante pod okriljem zveze na nekaj zaporednih treningih tekom podaljšanega vikenda v Olimpijskem športnem centru Planica, jo je njen snovalec Dejan Biščevič kmalu zasidral na redni letni agendi aikido dogodkov. Sčasoma je vajet prevzel glavni inštruktor zveze, Jasmin Biščevič, ki jo tako organizacijsko kot strokovno vodi še danes. V zadnjih dveh letih je bila z gostujočim učiteljem, našim mentorjem, shihanom Wilkom Vriesmanom, še strokovno podkrepljena oziroma kadrovsko dopolnjena, organizacijsko pa je že tako dosegla vrhunec v samem začetku, ki je bil skozi vsa ta leta skrbno vzdrževan kakor tudi nadgrajen.

Vrednosti več zaporednih dni treningov ni potrebno posebej poudarjati, znaten učinek je dobro poznan vsem udeležencem kakršnakoli večdnevne aikido šole ali delavnice.

Vendar ˝Planica˝ ni kakršnakoli šola;

skozi desetletje je prerasla v pravi praznik, v oazo posebnega vzdušja, h kateremu, poleg alpske idile, s svojo pozitivno naravnanostjo, z velikodušnim sproščanjem KI energije, prispeva vsak participant;

zgodi se, da kdo vstane z levo nogo ali ga tako ali drugače tarejo raznolike težave, kar rado precej omili ta tok, vendar je ozračje, ki ga napaja skupina, tako močno, da se le ta lahko hitro, brez naporov pravilno naravna in optimizira pretok v roku parih minut, ki pa do konca treningov ostane trajno silovitejši. Ustvarjena klima se seveda ne zadržuje samo v okviru zloženih tatamijev, neprekinjena napolni sleherni prostor in prijateljstva dobivajo nove razsežnosti.

V takem duhu smo prejeli novico, da je sedanji doshu, Moriteru Ueshiba, priznal prva moža Aikikai Slovenije, predsednika Sašo Starovojtova in glavnega inštruktorja Jasmina Biščeviča, ter jima podelil godan (5.dan). Velikemu priznanju z najvišje instance je lahko pariral le izkušeni Wilko Vriesman, ko je v svojem nagovoru označil slovensko zvezo za svojevrsten fenomen, predvsem po hitrosti dviganja nivoja vadečih, pri katerih zavidanja vredna želja po novih znanjih ne presahne niti za trenutek.

Ta srčnost se je najbolj pokazala med opravljanjem izpitov, zato gredo zadnje pohvale njim: Mariji Kulezić za opravljen nikyu, Iztoku Marenče za shodan ter Tilnu Kunsterle in Juretu Fureku za nidan.

Čestitke!