O aikidu v Čikagu 1.

Kratka verzija:

Danes je bil ful dober trening, verjetno grem v soboto še enkrat :)

Dolga verzija:

Ob 1h zjutraj sem se zbudila (jet lag!) in ker mi ni uspelo nazaj zaspati, sem naredila edino logično stvar in poguglala "chicago aikikai".

Ugotovila sem, da lahko skočim na modro linijo, po 20 minutah izstopim na postaji Chicago in se sprehodim slab kilometer po zasneženi ulici naravnost v dojo čikaške Aikikai. Začuda 8 stopinj Fahrenheita sploh ni tako mrzlo ...

https://www.chicagoaikikai.org/gallery/

Vsi so bili ful prijazni, dojo dizajn je ful šminkerski, na oblečene tatamije sem se hitro navadila in uspešno si nisem razbila glave na dvignjenem lesenem robu ...

Prišla sem pa seveda 45 minut prehitro (Nenamenoma, res!), tako da sem lahko še temeljito zvadila prevale naprej in nazaj pred začetkom treninga (in vmes razmišljala, kako je kul, da prevali delujejo tudi v Ameriki v trenirki in ne samo v Sloveniji v giju).
Današnji trening je bil (kot vsi tukajšnji nedeljski) posebej za začetnike. Sensei Andy je bil ful navdušen, ker so kljub vremenu prišli poleg mene še trije čisto na novo, ampak ne vem, kako jim je šlo, ker so se redni člani grebli za nas, tako da nisem prišla do novincev.

Delali smo gyaku hanmi katate dori + tenkan + mae ukemi, nato tsuki + tenkan (s poudarkom na nevisenju), tsuki + irimi tenkan + ushiro ukemi (od zadaj za ramo kot pri irimi nage, ampak brez padca na stran, samo nazaj), tsuki + tenkan kaiten + kokyu nage (spet brez visenja) ter tsuki + tenkan + kote gaeshi. Vse razbito na posamezne korake, seveda z običajnimi komičnimi vložki, ki nedvoumno ilustrirajo, kaj ne početi. Za konec pa popolno presenečenje: suwari waza kokyu ho ...

Lepe pozdrave iz zasneženega Čikaga,
Aleksandra